»Svetovni voditelji, milijarderji: predstavljajte si, da je vaša deklica ali vaš fantek ali vaš vnuk tisti, ki bo stradal do smrti.«

»Odločitve, ki jih vlada zdaj sprejema, bodo vplivale na prihodnost vaših otrok in vnukov. Kdo si torej ne želi v teh ključnih trenutkih izraziti svojega mnenja?«

»Cenimo, kar ste vi in vaša država naredili v spomin našim umrlim vojakom, ki so bili tu ubiti leta 1944.«

»Vaše žrtve bodo ostale za vedno zapisane v našem spominu. Ne le narodnem, tudi osebnem.«

»Vedno se vas bomo spominjali, iz vaših junaštev črpamo moč za hude preizkušnje, o vas pripovedujemo našim otrokom in vnukom.«

»Živijo za obiske svojih vnukov.«

»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in o danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«

»Predstavljam si Evropo za svoje otroke ali vnuke, ki ni razrahljana unija držav, ujetih v lastne nacionalne interese.«

»Za vnuka skrbiva že od majhnega.«